Velika škodljivka in vaje “ad hominem”

V Sobotni prilogi Dela (22. marec 2014) velik intervju z informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar na straneh 4, 5 in 6. Potem pa na 9. strani rafalna ad hominem »streljačina« proti njej. Kontrast ne bi mogel biti večji.

Če pustim ob strani, ali je Marko Crnkovič vedel, kaj bo v prilogi in se je pripravil na sabotažo, ostane dejstvo, da je njegovo pisanje paradigmatski primerek ad hominem diskurza, ki bi ga morali iz časopisov pregnati, ne pa ga dati v roke prvemu kolumnističnemu peresu v osrednjem slovenskem časopisu. Ampak evidentno se tolerira vse, tudi osebno intonirano zaničevanje, diskreditacija, sovraštvo. (Ironija je hotela, da sem pred nekaj leti v Sobotni prilogi Dela objavil zelo dolg članek o argumentih tipa ad hominem.)

Spodaj sledi zgolj kratek sumaričen prikaz izrazja in besedja iz Crnkovičeve kolumne. Lahko bi ga razdelili na tisto, ki se trudi ubiti njen značaj (ti. etotične) in preostale, torej na oznake, ki nam želijo osebo priskutiti, pozivajo k sovraštvu do nje, jo rišejo kot nevarno osebo, ki nas ogroža ali ki ji je treba preprečiti novo funkcijo na drugem mestu, in podobno. Crnkovič se sicer trudi nekatere od svojih označb utemeljiti – vendar se potem z demonstracijo ne zadovolji. Ko si pogledamo »kvantifikacijsko« sliko njegove kolumne, ne more biti nobenega dvoma: angažirano pisanje ad personam, ki bi ga moral urednik zavrniti. Kar s svobodo izražanja  in principi, prvimi, drugimi ali kar nasploh, nima nobene zveze. 

Direktni etotični označevalci:

(1)     Nataša Pirc Musar »je velika škodljivka«.

(2)     »Je preračunljivka«.

(3)     Je kvazidemokratinja (»dela se za veliko demokratinjo«).

(4)     »Je aparatčik, ki izkorišča namerno nejasno identiteto privatne in uradne osebe.«

(5)     »Zlorablja svoj talent za samopromocijo.«

(6)     »Popularizira represijo.«

(7)      »V imenu zakona se dela pametno in nas masira z bizarnimi pravniškimi (pred)postavkami.«

(8)     »Hoče vedno več pristojnosti in pozornosti.«

Drugi zaničljivi vrednostni označevalci, ubrani ad hominem:

(1)     »Nataša Pirc Musar nas vse ogroža«.

(2)     »Je prva policajka, ki zna  s svojim intelektualnim leporečjem in kazuističnim legalizmom razložiti zakone.«

(3)     »Je demokraciji zrasla čez glavo.«

(4)      »Upam, da NPM ne bo izbrana za direktorico RTV Slovenija«.

(5)     Kriva je priljubljenosti (»Da je ženska, ki opravlja eno najbolj dolgočasnih služb, kar si jih nepravnik zna zamisliti, tako znana in priljubljena — ali pa vsaj opažena —, je možno le v Sloveniji«).