Seks v parku

Seksualno eksplicitne vsebine, zakamuflirane v efemerni dogodek skozi objektiv nekoga, ki se domnevno po naključju sprehaja po npr. parku in bi lahko bil Jaz, ne Drugi, so tako rekoč že svojevrsten žanr tabloidov.

V Slovenskih novicah so storili korak naprej, zamolčati so seveda morali, da so si sposodili video posnetek tujega (ruskega) portala Motika, da bi pridobili več pozornosti in klikov ob napačnem vtisu gledalca (no ja, bralca), češ intrigantni spolni odnos se je odvil v slovenskih parkih.

O novinarski etiki seveda niti besede. Primer nekoliko spominja na tragično zgodbo z mariborskim ravnateljem in sproža splošna vprašanja o meji prikazovanja spolnosti v medijih, kot tudi novinarskih standardov, povezanih s privolitvijo snemane osebe.

14. člen slovenskega novinarskega kodeksa pravi: »Novinar lahko zvočno in slikovno snema ter fotografira le po privolitvi snemane oziroma fotografirane osebe. Privolitev je lahko tudi tiha (če oseba ne nasprotuje). Izjemoma sme novinar snemati, fotografirati brez privolitve, kadar utemeljeno meni, da bo na ta način razkril informacije, ki so v interesu javnosti. Razloge za svojo odločitev mora pojasniti v prispevku.«)

Podobno se odpira vprašanje javnega interesa ob vdoru v zasebnost. O čemer govori 17. člen: »Novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je upravičen le, če javni interes pretehta nad spoštovanjem njegove zasebnosti. Pri poročanju o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv ter vzbujati pozornost, je pravica javnosti do obveščenosti širša. Novinar se mora zavedati, da lahko z zbiranjem ter objavo informacij, fotografij in posnetkov škodi posameznikom, ki niso vajeni medijske in javne pozornosti.«

Tisto, glede česar se mora avtor prispevka pretvarjati, dejansko zadeva nekakšno moraliziranje: pod pretvezo šoka, ki ga je nek obiskovalec doživel ob obisku parka (in, glej, glej, šokantno dogajanje tudi urno posnel), se streže najbolj primitivnim apetitom v skladu z načeli senzacionalizma s ciljem čim večje branosti. Kako naj bi resen medij upravičil svojo trditev, da sprehajalec, očitno dovolj firbčen za snemanje prizora, ni mogel verjeti svojim očem, razen če ga je po tem povprašal? Sploh zato, ker gre za posnetek, ukraden s tujega portala in lahko s precej gotovosti domnevamo, da se novinar Slovenskih novic v to smer nikakor ni trudil.

Seveda, protestiral ni nihče.