Policijska norost in tisti, ki jo znajo izkoristiti

Policijska norost in tisti, ki jo znajo izkoristiti

V bistvu ni majhna reč: okrog 3.000 policistov se je v okviru stavke zbralo na protestnem shodu pred vladno palačo. Dogodek, ki bi moral Miru Cerarju dati misliti, da si ni vzel časa. Morda celo dogodek, ki obeta vročo zimo stavkovnega vala.

A po drugi strani se je sredi stavka zgodilo nekaj, kar jo je povsem diskreditiralo. Zoran Potič v Delu ugiba o norosti:

Policisti (pridružili so se jim tudi vojaki) v tem primeru nastopajo v dvojni vlogi. Po eni strani so podaljšana roka države z vsemi civilnimi in represivnimi aspekti, po drugi strani so uniformiranci tudi socialna kategorija, z vsemi strahovi in tegobami preživetja. Včerajšnji protestni shod stavkajočih policistov pred vladno stavbo je bil kot način sindikalnega boja popolnoma normalen dogodek, a po drugi strani ekscesen iz dveh razlogov. Pogled na dva ali tri tisoč uniformirancev s širokimi zakonskimi pooblastili pred vlado ni bil prijeten. Še posebno po tem, ko voditelji policijskega sindikata na improvizirano govornico potegnejo prvaka Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča Plemenitega, jim ta nameni nekaj besed, policijska grla pa ga s huronskim vpitjem navdušenja naslavlja po imenu. Taistega politika, ki so ga policisti večkrat procesirali zaradi vinjenosti, sumov kriminalitete, pred desetletji pa je celo prestajal zaporno kazen. Ko predstavniki represivnega dela države kličejo slavo razvpitemu politiku z bogato policijsko kartoteko, se je treba vprašati, kdo je tu nor. Policijski sindikat, stavkajoči policisti, slovenska vlada ali pa kar celotna slovenska družba.

Na podoben način se zgraža urednik Uroš Urbas na Planetu Siol. Odmera norosti je bolj preprosta: največjo odgovornost za to, da so si Plemenitega vzeli za heroja, imajo nedvomno v policijskem sindikatu. Skandiranje gospodu pa priča o nevarni mentaliteti, ki vlada med policisti. Pa ne le zato, ker so si dovolili postati instrument za nabiranje poceni političnih točk nekomu, ki mu takih točk res ni moralni problem nabirati.

S tem, ko so medse povabili dosmrtnega prvaka nacionalistične stranke, so v enem zamahu spolitizirali svoje zahteve na najslabši možen način. In z vzkliki njemu v čast so pokazali, da so tisti, ki jih v službenem času velikokrat lovijo, dejansko morda njihovi skriti junaki. Tega bi nas moralo biti še najbolj strah.

Sicer pa: razen zgoraj omenjeni mediji škandala kot škandala praktično niso opazili.