Povabili so me, da za nocojšnje Odmeve povem nekaj misli o Francu Kanglerju in njegovih sodnih primerih zdaj, ko padajo kot po tekočem traku. Rečeno mi je bilo, da bo gost te oddaje prav nekdanji mariborski župan in da je težko najti sobesednike. V tem hipu ne vem, kako bodo izpeljali prispevek o tem in še manj, s katerimi poudarki.
Ko sem pred mesecem komentiral žalitve politikov na račun Jelene Aščić, se je končalo slabo. Prispevka, v katerem nastopava z Matevžem Krivicem, nato ni bilo oziroma so ga, postavljenega v širši in drugačen kontekst, objavili šele deveti dan (!) po dnevu, ko je bil menda zaradi pomanjkanja časa umaknjen. (povezava 1)
Kako bo nocoj? Ker nimam preveč zaupanja v urednike, bi rad na tem prostoru obnovil, kaj sem povedal v kamero in nato primerjal povedano z dejansko objavljenim. Moji najbolj bistveni poudarki v kamero so bili naslednji.
Prvič, že mogoče, da kazenske ovadbe padajo kot po tekočem traku, toda Kangler je zaradi tega nedolžen predvsem DE IURE, ne pa tudi nujno DE FACTO. Delovanje slovenskih tožilcev in sodišč je poseben problem. Slovenska medijska scena med tema dvema modusoma največkrat ne ločuje, kar smo lepo videli pri zadevi Patria: ko je bil Janša oproščen, so ga vsi mediji obravnavali ne le DE IURE, ampak kot DE FACTO nedolžnega. Nekaj podobnega v medijski obravnavi že vidimo v primeru Kangler.
Drugič, s tem ko mediji namenjajo že skoraj ekscesno minutažo Francu Kanglerju z različnimi objavami in povabili, npr. v studio, nehote ali hote pomagajo pri njegovi tako želeni rehabilitaciji. Spodobilo se, da se enakopravno sliši tudi druga plat zgodbe, v tem zadnjem primeru tožilska. (Kako bodo zgodbo ustrezno uravnotežili v nocojšnjih Odmevih, ki slovijo po sledenju temu principu, bomo videli čez dve uri.)
Tretjič, opozoril sem na Kanglerjevo izjemno ambicijo po tem, da bi bil rehabilitiran na vseh področjih, na veliko psihološko investicijo v to smer, zato moramo tudi v tem smislu razumeti, zakaj si izjemno močno želi nazaj na politični parket.
Četrtič, izrecno sem znova opozoril na njegovo intenzivno retoriko iskanja teorij zarot, temnih sil iz ozadja in razglašanja sebe za ultimativno žrtev, s čimer posnema Janšo in njegovo retoriko – politična paranoja je bistvo njunega političnega delovanja. (povezava 2)
Še zlasti me zanima, ali bo nacionalka objavila tiste bolj kritične poante in še zlasti ost, usmerjeno v medije. Najslabše, kar bi se lahko zgodilo, bi bila kombinacija obojega: poskus medijske rehabilitacije gospoda v kombinaciji s cenzuro tistega, ki na to opozarja.
No, tako slabega mnenja pa nimam o nacionalki niti jaz kot njen stalen kritik…
*
1: http://vezjak.com/2016/01/29/primer…
2: http://vezjak.com/2012/03/18/jaz-va…
Filed under: mediji Tagged: Franc Kangler, medijska kritika, Odmevi
