Kako je Kangler pojasnil premoženje

V današnjem dosjeju Večera se bivši župan Franc Kangler, proti kateremu so se menda zarotili dobesedno vsi, od medijev, posameznikov, politike, policije, tožilstva in sodišč, spet brani pred očitkom o okoli 150.000 evrih nepojasnjenega premoženja pri sebin ženi – kar je svojčas zanimalo KPK, zdaj pa zanima tudi Specializirano državno tožilstvo. Kangler je pokazal s prstom na bivšega tožilca Borisa Marčiča:

Ne samo Tatjana Kangler, z dokazovanjem izvora premoženja naj bi imel težave tudi Franc Kangler Po naših informacijah je njegovo premoženje pregledala KPK v času Gorana Klemenčiča, a poročila za razliko od sklepov nadzora premoženja pri Jankoviću in Janši ni javno objavila. Odstopila ga je mariborskemu tožilstvu, to pa naj bi sprožilo finančno preiskavo na podlagi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Po naših neuradnih informacijah naj bi na Specializirano državno tožilstvo (SDT) podalo poročilo, v katerem naj bi ugotovili za okrog 150 tisoč evrov nepojasnjenega premoženja pri Kanglerju in njegovih ožjih družinskih članih. Na SDT so nam pojasnili, da so do vložitve tožb zadeve tajne, zato več podatkov “ne moremo posredovati”. Kangler trdi, da je poročilo za SDT sestavil bivši tožilec Boris Marčič, “pri čemer je namerno in zavestno izpustil obdobje 2002, 2003 in 2004”. V tem času da sta zakonca Kangler imela skupno za skoraj 212 tisoč evrov neto prihodkov, zato bi poročilo moralo biti njima v prid za 50 tisočakov, računa Kangler. Od SDT pričakuje, da bo zoper Marčiča zato sprožilo postopek. Primer davčnega nadzora Tatjane Kangler pa je na vrhovnem sodišču. “Z vso odgovornostjo lahko dokažemo, da je vse naše premoženje zakonitega izvora in ima pojasnjen izvor,” pravi Kangler.

Koliko je vreden Kanglerjev manever s sklicevanjem na Marčiča? Ne vemo točno, z lahkoto pa lahko prepoznamo velikansko spremembo v alibiju. 20. novembra 2012 je namreč Večer poročal o čisto drugačnem pojasnilu o tem, kako sta Kanglerjeva prišla do teh 154.000 evrov:

Pri dokazovanju izvora spornih 154 tisoč evrov je Tatjana Kangler poudarila, da imata z možem skupno premoženje, kot dokaz za obstoj teh sredstev pa je navedla več virov: okrog 71 tisoč evrov naj bi bil Franc Kangler dobil od svojega očeta leta 1995, 50 tisoč evrov naj bi bila dobila od njegovega brata Milana Kanglerja kot povračilo stroškov za vlaganja v stanovanjsko hišo, ki jo je brat podedoval po starših, 22 tisoč evrov naj bi si bila aprila 2007 sposodila od Rozalije Šumak, 18 tisoč evrov pa od Ane Živko. Ker vso gotovino hranita doma v sefu, je imela na razpolago dovolj denarja, ko je bilo treba plačati obroke za stanovanje, ki sta ga kupila od MTB. Po njenem je imela družina Kangler dovolj finančnih sredstev za vso porabo v inšpiciranem obdobju, zato ni bilo razlike med porabo sredstev in izvorom, saj je sredstva imel tudi Franc Kangler.

Kasneje je Tatjana Kangler, ker v davčnem inšpekcijskem nadzoru ni znala dokazati izvora 154 tisoč evrov premoženja, morala plačati dodatni davek v višini okrog 57 tisoč evrov.

Kaj je narobe z razliko v alibijih? Ravno to: Kanglerjeva sta leta 2012 poskusila manjkajočo razliko pojasniti s prejemki, ki se približno ujemajo z višino nepojasnjenih 154.000 evrov. Sklicevala sta se na to, da sta denar hranila doma v sefu vsa leta, vmes sta si ga celo sposojala in seveda kupovala nepremičnine in ostalo. Toda če podrobno navedete manjkajoče vire, ki so KPK in davkariji ostali neopaženi, skratka podedovani, darovani in sposojeni denar, potem to izključuje potrebo po tem, da bi se sklicevali na zavestno dejanje nekega tožilca, ki vam menda ni obračunal določenih let, da bi vam škodoval. Saj ste s tem, vsaj tako trdite, razliko v višini premoženja zadostno pojasnili in navedli ustrezno številko. Razen tega leta 2012 Kangler izpuščenih let pri obračunu in tožilske zarote ni omenjal.

Nekaj od dvojega ne bo držalo: ali Kanglerju ni verjeti danes, ali pa ni bil prepričljiv v pojasnilih leta 2012. Seveda je čisto možno, da ne drži nič od tega.