O grožnjah s smrtjo in gesti cenzure

Če predsednici nadzornega sveta enega največjih podjetij v državni lasti grozijo s smrtjo, to po vsem sodeč ne pritegne kaj prida novinarjev. Samo toliko, da ji morda dajo besedo, a potem se ustavi.

V trenutnem komplotu menjav v Luki Koper je nadzornica za Delo povedala prav to:

»Grozili so mi in me poskušali podkupiti,« je za Delo povedala Alenka Žnidaršič Kranjc, prva nadzornica Luke Koper, ki jo bodo državni delničarji zamenjali 1. julija. Meni, da je glavni razlog za njeno zamenjavo v njeni neposlušnosti, da ni hotela zamenjati predsednika uprave Dragomirja Matića, da ima svojo rešitev za drugi tir, s čimer je posegla v vsaj 600 milijonov evrov težke »stranske« interese omrežij.

Vprašanje je načelno: kaj bodo storili mediji, kaj novinarji, če se na grožnje in politične pritiske sklicuje oseba z z zelo pomembno javno funkcijo? Takšna, ki celo pravi, da je grožnje prijavila?

Nič, zgodilo se popolnoma nič. Poglejmo si izjavo Alternativne akademije na isto temo:

V Alternativni akademiji z ogorčenjem spremljajo burno dogajanje okoli zamenjave nadzornikov v Luki Koper. Še posebej želimo opozoriti na besede prve nadzornice Luke Koper Alenke Žnidaršič Kranjc, ki je v oddaji Odmevi TV Slovenija včeraj pred najširšo javnostjo povedala, da ji grozijo s smrtjo:

»Imena in priimka ne morem povedati. V povezavi z aktivnostmi v zadnjem mesecu – imamo jasno predstavo, kako delati drugi tir – so mi jasno povedali, da če bom nadaljevala nimam ‘kaj delati’ v Sloveniji in da je ogroženo moje življenje.«

Prepričani smo, da so opisane grožnje in pritiski, če do njih prihaja, popolnoma nedopustni in da bi morali organi pregona storiti vse, da v tem in podobnih primerih nemudoma reagirajo, raziščejo okoliščine in kaznujejo storilce.

Ker se javne seznanitve z grožnjami odvijajo v trenutku, ko želi državni SDH odpoklicali nadzornike, Alenka Žnidaršič Krajnc pa je spregovorila o močnih pritiskih, povezanih z interesno podporo Istrabenzu v zadevi Vinakoper in hkrati o zahtevah ministra Petra Gašperšiča po zamenjavi direktorja uprave Dragomirja Matića, se v tem primeru nesporno postavlja vprašanje odgovornosti vladajoče koalicije in še zlasti predsednika vlade.

Zato v Alternativni akademiji pričakujemo, da bo g. Miro Cerar nedvoumno pozval k preiskavi izjav o pritiskih na nadzornike Luke Koper in se čim hitreje opredelil do groženj, ki jih je predsednica nadzornega sveta razkrila.

Kolikor sem videl, je to prvi, edini in zadnji poziv politiki, tudi premierju, da se do groženj distancira, da jih obsodi, da pozove organe k obravnavi primera, k raziskavi. Nak, ni se zgodilo, mediji so zahtevo stoprocentno zignorirali. Politika tudi.

Imamo samo dve možnosti razlage, zakaj se dogaja cenzura. Prva zadeva novinarsko nekompetenco. V praksi bi to pomenilo, če naštejemo nekaj odgovornih urednikov, da Gregor Knafelc (Delo), Miran Lesjak (Dnevnik), Katja Šeruga (Večer), Antiša Korljan (Primorske novice), Barbara Štrukelj (STA), Jadranka Rebernik (TV SLO) in Tjaša Slokar (POP TV) preprosto ne vedo, kaj bi počeli ne z grožnjami in ne z zahtevami, naslovljenih na politike. Zato jih vržejo v koš. Je najlažje: videti je kot razbremenitev od odgovornosti.

Druga možnost jim tudi ne govori ravno v prid: če gre za njihovo navzočnost presoje, ne njeno odsotnost, potem so bržkone presodili, da apeli na g. Mira Cerarja glede groženj nadzornici niso pravo dejanje – oziroma tista gesta, ki bi jo bilo vredno medijsko prezentirati. In ker niso ponudili drugačne možnosti, v seštevku njihovo nedejanje lahko izzveni le tiha podpora vladajočim in odtegnjena podpora tistim, ki jim grozijo. Ker le kdo bi lahko grozil ge. Kranjc, če ne ravno tisti, ki so v soglasju s stališči vlade?

Kaj od tega bi raje izbrali? Obe izbiri sta slabši. In ja, zato živimo v državo, kjer se o grožnjah po izbiri urednikov kvečjemu le poroča. Nič več. Pika.

Vsekakor obravnava, s katero je lahko vlada Mira Cerarja, vključno z njim, zelo zadovoljna.