Pa se je končalo: Slovenija ima svojega kandidata za letošnjo Evrovizijo, v Kijev potuje Omar Naber.
O glasbenih okusih ne bi razpravljali, nekaj zunanjih okoliščin pa tej zmagi na Emi ne govori v podporo.
Prvič, nisem čisto prepričan, da bo svetovno občinstvo dobro sprejelo Naberjevo agresivno ravnanje na odru – na Emi si je privoščil udarno metanje stojala za mikrofone. Dobro, razumem narodovo latentno podporo kulturi nasilništva, ima dolgo zgodovino. Ampak kar je dobro za domače gostilniško okolje, ni nujno za tujino.
Drugič, nisem čisto prepričan, da je njegovo demonstrativno »kazanje jajc«, dobesedno, na ravni pričakovanih manir lepo vzgojene evrovizijske javnosti. Že mogoče, da je lahko prostaštvo tudi izvozni artikel, ampak naj nam domači mediji to povedo čim bolj naravnost in prevzamejo nekaj odgovornosti. Zaenkrat se sprenevedajo, da je Omar pač frajer, ki se rad iskreno zahvali svojim mlajšim in starejšim oboževalkam.
Pevski organi niso dovolj: Omar Naber in njegova gestikulacija
Tretjič, Naber je bil leta 2011 pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje spolnega nasilništva s sedemmesečno pogojno kaznijo s preizkusno dobo dveh let – kar preberemo na njegovem Wikipedia profilu. Podatek, ki se ga medijem splača zamolčati, in to ne le zato, ker je kazen minila.
Najbrž se zdi večini najbolj pomembno, da so Slovenci na pesem in izvajalca ponosni. In seveda tisto, zaradi česar so. Kaj je že to?
Leteča stojala za mikrofone na njegovi (njihovi) poti
Filed under: mediji Tagged: EMA, Evrovizija, kazanje jajc, nastop, Omar Naber
