Dr. Franc Trček se kot poslanec ZL danes v Večeru čudi, zakaj Franc Kangler ni prejel še več glasov v drugem krogu volitev. Pričakoval je več, a je bivši nesimo-ga-vun župan Maribora obtičal na 25 odstotkih.
No, morda je razlog preprost: volivci ZL bi se morali malce bolj potruditi. Kot kaže spodnja grafika, je za Kanglerja glasoval približno vsak šesti njihov volivec. Frapantno, če pomislimo, da gre za (edine med vsemi merjenimi) volivce vstajniških strank.
Ampak to je še dober rezultat. Poglejmo si, ob relativno velikem vzorcu anketiranih, naklonjenost Kanglerju pri drugih kakor-da levih strankah – za takšne veljajo po uradno sprejeti politični geografiji, ne v mojih očeh. Volivci DeSUSa so občutno bolj volili Kanglerja kot dr. Andreja Fištravca. Bolj so Kanglerja volili tudi volivci nekoč mogočne »leve« Pozitivne Slovenije.
Skoraj vsak tretji volivec Alenke Bratušek in njene stranke je bil bolj naklonjen »gotofemu«, okoli vsak tretji volivec SD prav tako. Očitno je za ene in druge Kangler pravi liberalec in pravi socialni demokrat. Nekoliko bolj je pričakovan rezultat pri anti-vstajniški SMC (znano je, da je bil Cerar povsem hladen do vstaj ali jim celo nenaklonjen, enako velja tudi za njegov krog pristašev), kjer je v kazenske ovadbe zabubanega prejšnjega župana obkrožil skoraj vsak četrti volivec.
V seštevku torej lahko ugotovimo, da ima na levici Kangler kar močno volilno bazo – najbolj pri DeSUSu, a tudi najbolj radikalno leve stranke niso od muh.
Prepričanja, da ga bo volila le pretežno desnica, so torej bila napačna. Da je vstajniška mentaliteta še živa, tudi. Pokazalo se je, da je Kanglerjeva kandidatura bila zlata vredna lekcija. Sicer ne bi spoznali, da imamo pač levico, kot si jo zaslužimo. Po tem rezultatu sodeč lahko tudi uradno ugotovimo, da je z vstajami res konec – ali bodo le še tako maloštevilne, da ne bodo več vstaje, ali bodo v podporo Kanglerju, kot tretja, najbolj izvirna možnost pa bi bila, da postanejo le še karikaturni boj proti spominu zlate ribice.
P.S. Kot me je opozoril kolega, je moja zgornja teza prehitra in netočna. Če namreč upoštevamo odstotke glede na posamezno stranko, dodane na spodnji črti grafike (brez razlage, kaj pomenijo, a bržkone pomeni odstotek volivcev enega in drugega kandidata), grafikon ne prikazuje celotnega številka vseh volivcev neke stranke (kjer bi bil seštevek 100 odstotkov), kot sem napačno predpostavil, temveč je merodajen odstotek od celote vseh volivcev enega in drugega. Iz česar sledi, da levica za Kanglerja ni glasovala v takšnem obsegu, kot ji to pripisujem, ampak v bistveno manjšem.
Filed under: mediji, politika Tagged: Franc Kangler, levica, volitve
