Hitler kot mariborska posebnost

Zanimiv in atraktiven članek MMC RTV Slovenija o novem Salonu uporabnih umetnosti v historično bogatem Casinoju Maribor na eni najbolj markantnih lokacij mesta. Res, Salon ima neverjeten potencial in prostor za sabo bogato zgodovino.

A kaj, ko se novinarska reportaža že pri svoji četrti besedi (!) zaleti v Adolfa Hitlerja kot najvidnejšo in najpomembnejšo in sploh prvo referenco, zaradi katere bi se prostoru na Glavnem trgu 1 morali prikloniti, ker je prav on nekoč šel mimo:

Mimo nje je hodil Adolf Hitler, v njej je mariborska eminenca kramljala ob skodelici kave, Alfi Nipič in Ivo Robič pa zapela prve pesmi. Po propadu Casinoja Maribor so prostoru na Glavnem trgu 1 novo življenje vdahnili mladi ustvarjalci.

Občutki ob vstopu v Salon uporabnih umetnosti so mešani. Kakor koli je že zanimiva današnja podoba prostora v tej markantni zgradbi v samem središču Maribora, ki ima na eni strani pogled na (nekoliko zamrl) mestni vrvež, na drugi pa na Lent, ostaja skomina ob reminiscenci na tisto, kar je zgradba nekoč bila. Ponos in statusni simbol Mariborčanov, ki so na začetku prejšnjega stoletja v njej kramljali ob skodelici kave, plesali v čudoviti plesni dvorani v prvem nadstropju, se pod zvezdnatim nebom spogledovali na terasi in si v uho šepetali skrivnosti, vedoč, da jih bo s seboj odneslo le tiho šumenje Drave.

Sam niti ne vem, če je podatek točen, a četudi je, se z nacističnim voditeljem verjetno hvalimo edini v Evropi, sploh v takšnem vrstnem redu ter pripisujoč mu celo ekskluzivno prvenstvo. Morda je novinarka želela navesti podatek kot zanimivost, a je bolj izpadlo, kakor da medse vabimo tudi neonacistične klube.

Že pred leti se je pripetilo, da so se slovenski mediji, konkretno Večer, postavili v bran »častnemu občanu mesta Maribor«, nacističnemu pesniku Kernstocku.

Argumenti v prid »nezbrisanemu spominu« zanj so bili izjemno pestri, vsi so šli v smeri »Je pač naš, zgodovine ne moremo izbrisati, častnega občanstva še manj«. Razvil se je pravcati majhen antagonizem med ljubljanskim Dnevnikom, ki je izbris zagovarjal in postregel z zgodbo, ter mariborskim Večerom, ki se mu je postavil po robu.

Dokler se ne bomo zares odločili, da se ne želimo hvaliti z nacistično obarvanimi spomini, nam ne bo bolje.

Več:

https://vezjak.wordpress.com/2012/03/02/ko-casopis-vecer-brani-nacisticnega-pesnika-kernstocka/

https://vezjak.wordpress.com/2012/03/03/kernstock-sramota-za-maribor-sramota-za-vecer/

https://vezjak.wordpress.com/2012/03/28/s-kaksnimi-argumenti-se-brani-kernstocka/